Morda ne bo prej miru v mojem srcu,
dokler ne izlijem na papir besede, ki se mi porajajo ob mislih na
minulo sobotno leto. Že je minilo skoraj 3 mesece, ko se je končalo,
pa vendar nikoli ni prepozno napisati nekaj doživetih ob vsem, kar
mi je bilo dano spoznati, videti, narediti, premisliti in še kaj...
Najprej gre zahvala ljubemu Bogu, da mi
je dal pogum za odločitev glede leta, za katerega sem prosil. Potem
hvala mojim predstojnikom, da so napisano prošnjo slišali in na njo
pozitivno dogovorili. Hvala skupnosti bratov na Brezjah, ki so moje
leto dobrohotno spremljali, se za mene zanimali in me spodbujali.
Hvala vsem dobrim ljudem, ki so leto podprli z molitvijo, pa tudi z
denarnimi sredstvi: to so naprej župljani Nove Gorice – Kapela, od
koder sem odšel na sobotno leto, potem frančiškanska provinca,
skupnost na Brezjah, komisar za Sveto deželo, p. Peter Lavrih,
Slovenci v Avstraliji pod vodstvom p. Cirila v Melbournu in ostalih
patrov: Janeza v Adelajdi in v Valerijana in Darkota v Sydneyju; vsi
našteti in še mnogi dobri ljudje so tako in drugače prispevali, da
sem mogel preživeti res čudovito leto.
Večji del je popisanega na tem blogu,
ki se je iz Sobotnoletnega bloga spremenil v Sveta vera bodi vam luč!
Še mnogo več pa ostaja zapisanega in zaklenjenega v srcu, ki je
hvaležno za vse.
Najprej je bila selitev iz Nove Gorice
na Brezje, kjer sem se po dobrih dveh mesecih privadil na čisto nove
razmere. Potem se poromal po Baragovi poti v Ameriko in Kanado. Na
tem romanju je padla s strani našega komisarja p. Petra prošnja, da
bi popeljal eno skupino romarjev v Sveto deželo; sam pa sem dodal
drugo prošnjo, da po tem tedenskem romanju ostanem kar v Sveti
deželi. Izgovorjena prošnja je rodila napisano in tako sem november
in december preživel v Jezusovi deželi, kjer sem praznoval tudi
Božič. Nekaj dni pred Novim letom sem prišel spet nazaj na Brezje,
kjer sem si v dobrih dveh mesecih uredil pot v Avstralijo, kjer sem
največ pomagal p. Cirilu ob praznovanju Velike noči, teden dni pa
sem preživel tudi v Adelajdi pri p. Janezu in v Sydneyju pri patroma
Valerijanu in Darkotu. Sredi Marijinega mesec majnika sem prišel
domov in na koncu maja izvedel, da bom moral zapustiti čudovito
Marijino romarsko pot Brezje in oditi v Maribor za kaplana.
Ob vsem pa ne smem pozabiti še
zapisati, da sem v Sveti deželi in potem do konca na Brezjah napisal
duhovne vaje za sobrate frančiškane, ki sem jih potem kar v treh
terminih vodil: in sicer na Brezjah, v Nazarjah in na Sveti Gori.
Leto, ki se je torej izteklo je bilo po
vsem zapisanem zelo zelo pestro in razgibano. Hvaležen sem Bogu, da
sem ga preživel zdrav in zadovoljen, kar je izrednega pomena za
nadaljnje delo.
Še enkrat Bogu in vsem dobrim ljudem
hvala. Želim si, da mi ta sobotna oaza daje moči in energijo za
nadaljnje delo v Gospodovem vinogradu, kamor me bo poslal Gospod.
Tukaj sem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar