Še zadnjič pogled na minulo sobotno leto

(Zapis je za interna Poročilia frančiškanske province Svetege Križa)

S tem zapisom želim dati piko na i vsemu dogajanju, ki je za mano, vendar v srcu še odmeva. Kako ne bi ob vsem, kar sem doživel v letu, imenovanem sobotnem. Na zadnjem samostanskem kapitlju v Mariboru, kjer sedaj bivam, je v uvodnem duhovnem delu bil govor o začetni in trajni formaciji; in sedaj v sklopu začetne spada v času študija frančiškansko leto, v sklop trajne pa sobotno in tako imenovan moratorij, ki bi potreboval še malo razlage, da nam bi bilo bolj jasno, kaj je to. Katerokoli leto že je, najpomembnejše pri vsem tem je, da tisti, ki se v to leto poda, dobi nove izkušnje za prihajajoča leta; da si razširi obzorje in ob tem zraste kot redovnik in duhovnik. Sam sem bil torej v sobotnem letu nastavljen v bratstvo na Brezje; od tam pa sem šel na dvomesečno izkušnjo v Sveto deželo in še dva meseca sem preživel med sobrati v Avstraliji. V tem zapisu želim predvsem po točkah napisati „pridobitve“ svojega sobotnega leta.

1. Življenje v bratstvu na Brezjah je bilo številno, saj nas je bilo 11, različnih starosti; med njimi je bilo tudi nekaj ostarelih in težko bolnih. Torej sem kot frančiškan bogatejši za izkustvo še enega bratstva, ki deluje v največjem marijanskem romarskem središču v Sloveniji. Tako sem izkusil množično spovedovanje, maševanje in pridiganje v nabito polni baziliki, srečevanje z romarji, blagoslavljanje avtomobilov in še druge stvari. Naj bo še enkrat zapisano: Dragi bratje na Brezjah, hvala Vam za vašo dobrohotno spremljanje v času, ki sem ga mogel preživel med vami.
2. Velik zalogaj sobotnega leta je bil sprejem naloge, da pripravim in vodim duhovne vaje za frančiškane na treh krajih. To nalogo sem sprejem kot enega izmed močnih izzivov v sobotnem letu. Hvaležen sem Bogu za to prelepo izkušnjo, saj sem se od nje veliko naučil in tudi veliko novega spoznal. Biti v vlogi voditelja je čisto nekaj drugega, kot biti priden poslušalec. Rad bi ob tem še dopisal, da sem hvaležen vsem sobratom za potrpežljivo sodelovanje. Vsak je lahko kaj dobil, če je hotel in bil odprtega srca.
3. November in december 2011 sem preživel v Sveti deželi, o čemer sem v Poročilih že pisal. Najprej sem v to deželo ponovno vstopil kot romar, kot drugo pa sem po vstopu močno začutil in spoznal delovanje frančiškanov v kustodiji Svete dežele. Veliko sem si privoščil molitve in premišljevanja; tudi maševanja na najbolj svetih krajih, kot je Božji grob in Kalvarija. Še posebej mi ostaja v srcu in spominu tedensko bivanje med sobrati ob Božjem grobu in en teden življenja s sobrati v Nazaretu v času, ko smo obhajali slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Sveta dežela mi je dala veliko in zato prebivanje v njej štejem za vrhunec sobotnega leta, čeravno so bili vsi momenti, tudi tisti, ki jih še bom sedaj popisal močni in doživljajski.
4. Dobra dva meseca sem preživel med sobrati frančiškani in rojaki Slovenci tam doli pod južnim križem v Avstraliji. Tudi o tem ste že brali, vendar naj še enkrat zapišem, da so me povsod zelo odprto sprejeli. Še posebej mi bo ostalo v spominu praznovanje Velike noči v Melbournu pri p.Cirilu in misijonarki Mariji. Seveda so se tudi drugi bratje močno potrudili, da bi mi pokazali in razložili, kako pastoralno deluje med Slovenci. Glede na velikost dežele, petega kontinenta, sem videl le košček, doživel pa ogromno. Na tem mestu naj pod to točko zapišem, da sem pisal dnevnik v Sveti deželi, kakor tudi v Avstraliji, kjer ni zapis za vsak dan, ampak za skoraj vsak dan; če se je le kaj omembe vrednega zgodilo. Spoznavati izseljeniško pastoralo in se vživljati v njihove življenjske zgodbe je resnično zelo lepa življenjska izkušnja; še posebej, če gledamo s strani duhovnika in redovnika.
5. V sobotnem letu sem prebral kar nekaj knjig in veliko molil in premišljeval. Tako sem si ob vsem doživetem nabral novih telesnih in duhovnih moči.

Vsakemu, ki čuti, da bi rabil podobno leto svetujem, da se opogumi in prosi zanj. Naj si naredi okviren načrt in se z Božjim blagoslovom in dovoljenjem predstojnikom v to leto pogumno poda. Še enkrat hvala provinci in vsem dobrim ljudem za vse, kar sem prejel in je bilo potrebno, da je to leto uspelo na vseh področjih. Letošnji Božič bo spet slovenski, lani pa sem ga praznoval v samem Betlehemu. Slava Bogu na višava in mir na zemlji vsem ljudem.