torek, 25. december 2012
nedelja, 23. december 2012
GLEJTE, PRIHAJA!
Prispevek na TV Exodus, krščanski televiziji ob TV misijonu v adventu 2012
Glejte,
prihaja!
Mir
in dobro!
Drage
gledalke, dragi gledalci TV Exodus, naše krščanske televizije. Res
lepo je, da jo imamo – za mene osebno, pravi čudež. Koliko lepih
besed in pesmi o Bogu moremo slišati vsak dan in si tako svojo dušo
napolniti z dobrim in svetim. Prvi čas Cerkvenega leta se bliža
koncu, saj nas samo še par dni loči od Božiča. Naj besede, ki vam
jih želim podati, pomagajo pri sami pripravi in tudi praznovanju
božičnega praznika. Bog po teh močnih časih, in advent je eden
izmed takih časov, močno posega v naša življenja. Želi nam
podariti VEČ; želi, da se kot njegovi otroci spreobrnemo, postanemo
drugačni. Nihče nam ne more dati tega kot naš Bog Oče, ki je
poslal svojega Sina na ta svet, da ga odreši in da se mi lahko po
Jezusu zveličamo. Ni je na tem svetu poti, ki bi jo nekdo prehodil,
kot jo je prehodil sam Bog in to zame, zate, za vse nas, da bi bili
srečni, oziroma odrešeni. Pot Boga je od Božiča do Velika petka v
vstajenje ali kot nam govori umetnik po enih zelo zanimivih jaslicah:
„Iz jaslic prihaja, s križem odhaja, na oltarju pa z nami ostaja
Emanuel - Bog z nami.“
Kakor
na adventnem venčku počasi zagorijo štiri svečke, tako je tudi to
razmišljanje sestavljeno. S pomočjo božje besede, odlomkov
evangelija, se želim približati skrivnosti Božičnega praznika in
ob tem začutiti veselje in upanje, ki ga Prihajajoči iz višav
prinaša.
»Varujte
se, da vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo,
pijanostjo
in skrbmi za to življenje
in
da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka.
Prišel
bo namreč nad vse prebivalce po vse zemlji.«
Lk
21,34-35
S
temi besedami evangelija je zarezala v naše srce božja beseda prve
adventne nedelje. Božja beseda, ki nam v teh kratkih dnevih pred
Božičem govori, da se je potrebno pripraviti, da je potrebno čuti,
skratka vse je potrebno urediti in postoriti, da bo imel tisti, ki
prihaja, prostor. Kristjan je adventni človek ali pa ne uresničuje
svojega poklica. To pomeni, da smo v nenehnem pričakovanju, v
nenehni pripravi na prihod Njega. Sicer ne vemo kdaj pride, vemo pa,
da zagotovo pride. Ne vemo, kako bo prišel, vemo pa, da bodo
predhodna znamenja. Sveto pismo govori o potresih in povodnih,
skratka močni naravni pojavi so pokazatelji, da Gospod prihaja.
Vendar, pravi evangelij ob začetku adventa:
»Zato
čujte in vsak čas molíte,
da
bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo,
in
stopiti pred Sina človekovega.« (Lk 21,36)
Da
Vas Gospod ne najde nepripravljene, polne strasti in zasvojenosti,
polne človeškosti.
Prvi
Kristusov prihod se je zgodil ob njegovem rojstvu na ta svet in
sprejetju človeške narave; drugi se dogaja danes po naših molitvah
in sv. daritvah na oltarjih ter tudi po Božji besedi in zakramentih;
tretji prihod pa se bo zgodil ob njegovem drugem prihodu, ko bo
prišel v vsem veličastvu svoje slave, da odreši vse, kar je
poklicano k odrešitvi. Marija je sprejela od angela sporočilo, da
bo rodila Odrešenika sveta – Emanuela, kar pomeni Bog z nami.
Na
drugi postaji adventa nam Janez Krstnik iz puščave vpije in govori
s preroškimi besedami preroka Izaija:
»Glas
vpijočega v puščavi:
Pripravite
Gospodovo pot,
zravnajte
njegove steze!« (Lk 3,4)
Nemogoče
je pričakati Odrešenika in pri tem osebno nič postoriti za to.
Potrebno je spreobrnjenje srca, ki pripelje do drugačnega mišljenja
in tudi ravnanja. Zato na tretjo adventno prihajajo k Janezu različni
stanovi z vprašanjem.
Tisti
čas so množice spraševale Janeza:
»Kaj
naj storimo?«(Lk 3,10)
Vsakega
Janez pouči, mu svetuje, da se naj poboljša v konkretnih dejanjih;
lahko bi rekli, naj se poboljša v ljubezni do bližnjega. Kar
pričakuje Jezus od nas je naše konkretno spreobrnjenje; niso dovolj
samo obljube, da se bomo poboljšali, ampak naj naše življenje rodi
tudi dejanja. Zgled dobimo v evangeliju četrte adventne nedelje.
Elizabeta
je polna Svetega Duha
na
ves glas vzkliknila in rekla:
»Blagoslovljena
ti med ženami,
in
blagoslovljen sad tvojega telesa! (Lk 1,41b-42)
Čudovit
vzor v izpolnjevanju božjih povabil nam je prav Marija. Njen DA, naj
se zgodi, se spremeni v obliko nesebične pomoči svoji sorodnici.
Marija se ne zapre in ne čaka, kaj se bo zgodilo, ampak je njeno
pričakovanje strežba in služenje drugemu, tistemu, ki najbolj
potrebuje pomoč. Sorodnica Elizabeta jo je gotovo potrebovala zaradi
njene nosečnosti v starosti. Marijina drža je drža poguma in vere,
drža, ki kaže, da je naše krščanstvo še kako potrebno
oplemenititi z dobrimi deli.
Advent,
se na zadnjo - četrto adventno nedeljo prevesi v božični praznik
Jezusovega rojstva
Angel
pa jim je rekel:
»Ne
bojte se!
Glejte,
oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo.
Danes
se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik,
ki
je Kristus, Gospod«. (Lk 2,10-11)
Preprosti
pastirji so prvi slišali o rojstvu Odrešenika, ki je prišel na ta
svet; prvi so ga tudi videli in prvi počastili. Tisti najbolj
preprosti in svobodni; neobremenjeni z kakršnimi koli predsodki se
napotijo na mesto Odrešenikovega rojstva. Zelo pomembno je slišati
angelsko oznanilo: Ne bojte se! To oznanilo naj bo klic tudi vsem
nam, dragi bratje in sestre, drage družine, žene in možje, mame in
očetje, starši in otroci. Prihajajoči Odrešenik je z nami in nam
govori, da je vsak strah v našem življenju odveč. Stiske so bile
in bodo, vendar s Kristusom so že premagane, potrebno je to samo
sprejeti in vsak dan neomajno verovati. Današnjemu prestrašenemu
človeku imamo kot kristjani veliko za povedati; še več, naj naša
dejanja govorijo o pokončnosti in drznem koraku upati se braniti
človekovo življenje za vsako ceno. Glede na to, da je človek
današnjega časa doživel neslutene možnosti razvoja, je tudi
dočakal največji napad na samega sebe kot takega, na življenje od
spočeta do smrti saj v takšni ali drugačni obliki nad človekom
visi meč smrti. Vsakemu posebej in vsem skupaj kličem: Glejte,
prihaja! On, ki je življenje samo, ki daje življenje. Zato velja še
enkrat angelski pozdrav na betlehemskih poljanah, ki naj seže do
vseh domačih ognjišč: Ne bojte se! ODREŠENIK JE ROJEN, VESELITE
SE!
Drage
gledalke, dragi gledalci, prav vseh vas se more v tem trenutku Gospod
dotaknit in vam podarit svoj mir. Ne verujte temu svetu, ki slepi in
vabi na kriva poti. Verujte Jezusu, ki je resnica sama. Ne verujte
ljudem, ki na hitro ponujajo zdravje in srečo, saj je naš Bog
zdravnik naših duš in teles. On more nerodovitno telo napravit
rodovitno. On more kruljavega pozdraviti, slepemu odpreti oči,
gluhemu ušesa, nememu razvezat jezik, on, naš Bog more nekoga od
mrtvih obuditi. Zakaj potem iskati drugega odrešenika in tolažnika.
Zakaj zapuščati Jezusa in bežati k bioenergetikom, bralcem iz
kart, kave in ne vem še le česa, zakaj verovati v nebesna znamenja
in v njih zapisani usodi. Naša življenja so zapisana na Božji
dlani in on nas vodi; niti las na glavi se ne more izgubiti brez
njegove volje. Prepustite se našemu Bogu, izročite mu svoja
življenja. Podarite mu čas v molitvi, branju Svetega pisma in
obhajanju zakramentov, res, dopustite, da se vas on dodatke in da
Sveti Duh napolni vse vaše delo od pet do glave. Začutite njegovo
božansko moč. Bog, naš Oče, svojih otrok nikoli ne zapusti, vedno
ga skrbijo, vedno želi,da bi bili blizu njega. Prav v tem trenutku,
po teh mojih besedah, prihaja k Vam. Odprite svoja srca. Če čutite
ovire: neodpuščanje, zamere, sovraštva – čimprej to odstranite,
miselno ali še bolje, preko zakramenta svete spovedi. Kristjani
imamo neverjetno moč, ki je močnejša od atomske bombe, to je sveta
spoved. Prihajamo radi pred usmiljenega očeta, on nas čaka kot
izgubljene sinove in hčere; za nas ima pripravljeno veselje in
radost, ki ga želi izliti v naše srce. Drage gledalke, dragi
gledalci, naj vas vse naš dobri Bog blagoslovi v imenu Očeta in
Sina in Svetega Duha - AMEN
petek, 21. december 2012
BAZILIKA - MESEČNIK ŽUPNIJE SVETA MARIJA - MARIBOR
LIST BAZILIKA
Želja in namen je, da izide v letu 2012/213 petkrat. Dvakrat je že zagledal luč sveta

1. za prvi november, praznik Vseh svetih
2. za Božič 2012
Mir in dobro!
Želja in namen je, da izide v letu 2012/213 petkrat. Dvakrat je že zagledal luč sveta

1. za prvi november, praznik Vseh svetih
2. za Božič 2012
Mir in dobro!
četrtek, 20. december 2012
BOŽIČNO- NOVOLETNO VOŠČILO
„ O korenina Jesejeva,...
pridi in nas reši,
nikar več ne odlašaj!“
Glej, devica je spočela in rodila sina
ki se imenuje Emanuel,
kar v prevodu pomeni Bog z nami.
ki se imenuje Emanuel,
kar v prevodu pomeni Bog z nami.
Odrešenik je rojen, sprejmimo ga
in ga v Letu vere oznanjajmo.
Srečno in zdravo ter
blagoslovljeno 2013 želim!
blagoslovljeno 2013 želim!
p.
Krizostom
nedelja, 16. december 2012
Iz Slomškovega mesta Maribora
Zapis, kako gledam na župnijo, ki sem jo kot kaplan zapustil pred skoraj 10. leti, januarja 2003 in sem se letos 2012 ponovno vrnil v njo za kaplana.
Dragi vsi, ki berete vse te vrstice.
Želim, da nad vsem, kar se dogaja v našem drugem največjem mestu
drage Slovenije, v Mariboru, sije zvezda našega prvega blaženega,
škofa Antona Martina Slomška. Zakaj? Zato, ker prav njegova svetost
v teh težkih in zmedenih časih kaže vsem nam pravo pot. Res ne
zmoremo vsega sami, potrebujemo pomoč od zgoraj in priprošnjo naših
svetnikov in Slomšek je eden takih; konec novembra smo zaključili
tudi Slomškovo leto ob 150. letnici smrti tega pomembnega Slovenca.
Ni bilo malo molitev izmoljenih na njegovem grobu, zato so duhovni
sadovi zagotovo prisotni. Verujmo!
Na začetku meseca avgusta sem po
slabih 10 letih ponovno prišel v pastoralnimi vinograd Mariborske
nadškofije, ki se je v tem času razdelila na tri škofije, medtem
ko mariborska dekanija ostaja še naprej nerazdeljena s 25 župnijami.
Glede na statistko, ki ugotavlja starost duhovnikov, se je dekanija
pomladila, saj je v samem mestu Mariboru kar nekaj mladih župnikov.
Kar se tiče pastorale, se je število otrok pri verouku močno
zmanjšalo in kar nekaj župnij ima pod 100 otrok, pa tudi pod 50,
kot je to primer naše Matere usmiljenja. V desetih letih se je od
vseh slovenskih mest iz Maribora izselilo največ prebivalstva, sem
slišal po radiu. Kar se tiče gospodarskega in socialnega stanja pa
je tudi znano, da je vzhod Slovenije močno v zaostanku z zahodom
oziroma osrednjo Slovenijo. Zato se je zgodilo, kar se je zgodilo, da
je ljudstvo odšlo na ulice. O posledicah protestov, ki so od vzhoda
butnili po vseh Sloveniji, vsi veliko slišimo in beremo.
Zanimivo je tudi po 14 letih duhovniške
službe ponovno priti za kaplana v župnijo, kjer si nekoč že bil
in deloval; takrat otroci so danes mladinci, takrat mladi so danes
nekateri že matere in očetje, pa tudi možje in žene;
prenekaterega pa več ni, ker je odšel iz tega sveta. Bivalni
prostori za brate so močno spremenjeni, saj smo zdaj vsi v
prenovljenem drugem nadstropju 100-letnega samostana. Ostali prostori
pa kličejo in čakajo na obnovo in tudi, da dobijo polno zasedenost;
mnogo prostorov je žal neizkoriščenih. Severna in vzhodna fasada
cerkve z zvonikoma je lepo obnovljena, tudi elektrifikacija cerkve,
prenovljen glavni oltar, prenovljeni lestenci in še kaj kaže, da
kljub težki situaciji bratje niso čakali, ampak so pridno delali.
Res so ob tem nastali dolgovi, katere pa upamo, da bomo lahko v
prihodnosti s skupnimi močmi province poravnali. Kar se tiče
pastoralnega življenja, je z novim mladim župnijskim upraviteljem
zavel nov veter; spodobi se in je pravično. Lahko bi tarnal in
stokal nad malo ljudmi, predvsem na številom otrok, pa kljub vsemu
upa proti upanju in močno nagovarja mlade, otroke in tudi starejše
generacije; trudi se z župnijskim svetom ustvariti občestvo, kar pa
je v teh časih in razmerah posebno težko. Ob nedeljah po pol 9. in
10. maši so tako ljudje povabljeni na hodnik, da se ob kavici in
piškotih srečajo in pogovorijo. V velikem in zelo pestro
sestavljenem župnijskem pastoralnem svetu je zelo živahno. Na
misijonsko nedeljo so člani župnijskega pastoralnega sveta iz rok
župnika prejeli dokument Pridite in poglejte, župnik pa je prejel
od predstavnice ŽPS-ja svečo; tako smo kot župnija vstopili v leto
vere. Dva mešana pevska zbora, župnijski in Ludamus kažeta, da je
cerkveno petje v središču Maribora zelo razgibano in živo. Seveda
v raznih skupinah niso ljudje samo iz naše župnije, ampak iz širše
okolice, vendar sam kraj in Bazilika marsikoga nagovarjata, da rad
pride in se vključi v skupine, še posebej pa v pevska zbora. Zadnje
čase deluje v župniji tudi otroški pevski zbor, ki je že trikrat
pogumno sodeloval pri sveti maši. Za starejše je bilo pripravljeno
zelo lepo in doživeto srečanje z obiskom Sv. Miklavža; pri
organizaciji so pomagali člani župnijskega pastoralnega sveta in
študentje, ki bivajo v študentskem domu (trenutno jih biva 13).
Frančiškovi otroci in mladina pa so pripravili za okrog 50 otrok, njihovih staršev in starih staršev prisrčno Miklavževo igrico. Bila je tudi maša za zakonske jubilante in zahvalna maša ob 10-letnici vodenja župnijskega pevskega zbora g. Francija Divjaka; ob tej priliki je kar nekaj pevcev prejelo župnijsko priznanje in zahvalo. Naši mladi radi pridejo in pomagajo pri različnih dogodkih v župniji; v kletnih prostorih samostana s p. Tomažem urejajo mladinsko sobo, nabrali so mah in sedaj pridno postavljajo jaslice; nekateri so tudi zavzeti skavti in so tako dejavni še na drugih področjih; tudi mlajši mladici jim pridno sledijo, se zanimajo in si želijo biti poleg in pomagati. Še bi naštel nekaj skupin; molitvena, biblični, mladi in manj mladi v poklicih, ki se zbirajo ob YOUCAT, Katekizmu za mlade, Frančiškovi otroci, FRAMA; kar pa se tiče osnovnošolskega verouka, pa smo zaradi manjšega števila veroukarjev prisiljeni razrede združevati, tako drugo leto 2013 ne bo prvega obhajila in tudi ne birme; birmanska skupina je sestavljena iz treh razredov (6., 7. in 8.) in je letos vstopila v dvoletno pripravo na birmo; pred kratkim so prejeli Sveto pismo.
Frančiškovi otroci in mladina pa so pripravili za okrog 50 otrok, njihovih staršev in starih staršev prisrčno Miklavževo igrico. Bila je tudi maša za zakonske jubilante in zahvalna maša ob 10-letnici vodenja župnijskega pevskega zbora g. Francija Divjaka; ob tej priliki je kar nekaj pevcev prejelo župnijsko priznanje in zahvalo. Naši mladi radi pridejo in pomagajo pri različnih dogodkih v župniji; v kletnih prostorih samostana s p. Tomažem urejajo mladinsko sobo, nabrali so mah in sedaj pridno postavljajo jaslice; nekateri so tudi zavzeti skavti in so tako dejavni še na drugih področjih; tudi mlajši mladici jim pridno sledijo, se zanimajo in si želijo biti poleg in pomagati. Še bi naštel nekaj skupin; molitvena, biblični, mladi in manj mladi v poklicih, ki se zbirajo ob YOUCAT, Katekizmu za mlade, Frančiškovi otroci, FRAMA; kar pa se tiče osnovnošolskega verouka, pa smo zaradi manjšega števila veroukarjev prisiljeni razrede združevati, tako drugo leto 2013 ne bo prvega obhajila in tudi ne birme; birmanska skupina je sestavljena iz treh razredov (6., 7. in 8.) in je letos vstopila v dvoletno pripravo na birmo; pred kratkim so prejeli Sveto pismo.
Ne vem, kakšen vtis imate ob vsem
prebranem. Ni lahko, vendar da se delovati v tem "mariborskem
kamnolomu", ki je dobil tako ime že pred leti. Žal so se
okoliščine tega kamnoloma v zadnjih letih razširile iz vzhoda
proti zahodu naše dežele Slovenije. Od vsakega posameznika je
odvisno kaj in koliko bo vložil truda in energije v pastoralno
delovanje, predvsem pa koliko bo premogel osebne vere in zavedanja,
da se da kaj narediti in premakniti na boljše. Saj smo nenazadnje
poslani, da oznanjamo v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Naš
starosta apostolskih misijonarjev v provinci p. Evgen to dobro ve in
še kako dobro, navkljub 80. letom in čez, pogumno pričuje in
deluje.
V provinci imamo kar nekaj bolnih in
trpečih bratov; naš. p. Bogoljub že leto in pol daruje svoje
življenje Bogu na oltarju bolniške postelje. Tako nas on in njemu
podobni učijo bratske ljubezni in služenja, saj se nam prav po
takih bratih Kristus najbolj približa ali Kristusa moremo najlepše
spoznati. Čeravno smo frančiškani v Mariboru obdani z visokimi
stavbami in je do nas zaradi potopnega valja in avtomatskih vrat
dostop zelo težak, vas prisrčno vabimo, da nas obiščete. Kaj se
dogaja pri nas, pa lahko preberete tudi na naši spletni strani
http://www.bazilika.info/sl/main.html. V imenu "mariborskega
kvinteta" bratov vas vse iz srca pozdravljam in kličem Bog vas
živi in blagoslovljen praznik Gospodovega rojstva.
P.s.
FOTOGRAFIJE:
- Obljube Frančiškovih otrok in mladine in 1. nastop otroškega zborčka - https://picasaweb.google.com/109733735523756850771/ObljubeFONedelja21102012?authkey=Gv1sRgCK6JqNDC9IruGQ
- Začetek leta vere - https://picasaweb.google.com/109733735523756850771/ZacetekLetaVereVZupnijiNedelja21102012?authkey=Gv1sRgCJPN7ZLHr9CwhwE
Še zadnjič pogled na minulo sobotno leto
(Zapis je za interna Poročilia frančiškanske province Svetege Križa)
S tem zapisom želim dati
piko na i vsemu dogajanju, ki je za mano, vendar v srcu še odmeva.
Kako ne bi ob vsem, kar sem doživel v letu, imenovanem sobotnem. Na
zadnjem samostanskem kapitlju v Mariboru, kjer sedaj bivam, je v
uvodnem duhovnem delu bil govor o začetni in trajni formaciji; in
sedaj v sklopu začetne spada v času študija frančiškansko leto,
v sklop trajne pa sobotno in tako imenovan moratorij, ki bi
potreboval še malo razlage, da nam bi bilo bolj jasno, kaj je to.
Katerokoli leto že je, najpomembnejše pri vsem tem je, da tisti, ki
se v to leto poda, dobi nove izkušnje za prihajajoča leta; da si
razširi obzorje in ob tem zraste kot redovnik in duhovnik. Sam sem
bil torej v sobotnem letu nastavljen v bratstvo na Brezje; od tam pa
sem šel na dvomesečno izkušnjo v Sveto deželo in še dva meseca
sem preživel med sobrati v Avstraliji. V tem zapisu želim predvsem
po točkah napisati „pridobitve“ svojega sobotnega leta.
- Življenje v bratstvu na Brezjah je bilo številno, saj nas je bilo 11, različnih starosti; med njimi je bilo tudi nekaj ostarelih in težko bolnih. Torej sem kot frančiškan bogatejši za izkustvo še enega bratstva, ki deluje v največjem marijanskem romarskem središču v Sloveniji. Tako sem izkusil množično spovedovanje, maševanje in pridiganje v nabito polni baziliki, srečevanje z romarji, blagoslavljanje avtomobilov in še druge stvari. Naj bo še enkrat zapisano: Dragi bratje na Brezjah, hvala Vam za vašo dobrohotno spremljanje v času, ki sem ga mogel preživel med vami.
- Velik zalogaj sobotnega leta je bil sprejem naloge, da pripravim in vodim duhovne vaje za frančiškane na treh krajih. To nalogo sem sprejem kot enega izmed močnih izzivov v sobotnem letu. Hvaležen sem Bogu za to prelepo izkušnjo, saj sem se od nje veliko naučil in tudi veliko novega spoznal. Biti v vlogi voditelja je čisto nekaj drugega, kot biti priden poslušalec. Rad bi ob tem še dopisal, da sem hvaležen vsem sobratom za potrpežljivo sodelovanje. Vsak je lahko kaj dobil, če je hotel in bil odprtega srca.
- November in december 2011 sem preživel v Sveti deželi, o čemer sem v Poročilih že pisal. Najprej sem v to deželo ponovno vstopil kot romar, kot drugo pa sem po vstopu močno začutil in spoznal delovanje frančiškanov v kustodiji Svete dežele. Veliko sem si privoščil molitve in premišljevanja; tudi maševanja na najbolj svetih krajih, kot je Božji grob in Kalvarija. Še posebej mi ostaja v srcu in spominu tedensko bivanje med sobrati ob Božjem grobu in en teden življenja s sobrati v Nazaretu v času, ko smo obhajali slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Sveta dežela mi je dala veliko in zato prebivanje v njej štejem za vrhunec sobotnega leta, čeravno so bili vsi momenti, tudi tisti, ki jih še bom sedaj popisal močni in doživljajski.
- Dobra dva meseca sem preživel med sobrati frančiškani in rojaki Slovenci tam doli pod južnim križem v Avstraliji. Tudi o tem ste že brali, vendar naj še enkrat zapišem, da so me povsod zelo odprto sprejeli. Še posebej mi bo ostalo v spominu praznovanje Velike noči v Melbournu pri p.Cirilu in misijonarki Mariji. Seveda so se tudi drugi bratje močno potrudili, da bi mi pokazali in razložili, kako pastoralno deluje med Slovenci. Glede na velikost dežele, petega kontinenta, sem videl le košček, doživel pa ogromno. Na tem mestu naj pod to točko zapišem, da sem pisal dnevnik v Sveti deželi, kakor tudi v Avstraliji, kjer ni zapis za vsak dan, ampak za skoraj vsak dan; če se je le kaj omembe vrednega zgodilo. Spoznavati izseljeniško pastoralo in se vživljati v njihove življenjske zgodbe je resnično zelo lepa življenjska izkušnja; še posebej, če gledamo s strani duhovnika in redovnika.
- V sobotnem letu sem prebral kar nekaj knjig in veliko molil in premišljeval. Tako sem si ob vsem doživetem nabral novih telesnih in duhovnih moči.
Vsakemu, ki čuti, da bi
rabil podobno leto svetujem, da se opogumi in prosi zanj. Naj si
naredi okviren načrt in se z Božjim blagoslovom in dovoljenjem
predstojnikom v to leto pogumno poda. Še enkrat hvala provinci in
vsem dobrim ljudem za vse, kar sem prejel in je bilo potrebno, da je
to leto uspelo na vseh področjih. Letošnji Božič bo spet
slovenski, lani pa sem ga praznoval v samem Betlehemu. Slava Bogu na
višava in mir na zemlji vsem ljudem.
sobota, 8. december 2012
NA DANAŠNJI DAN PRED ENIM LETOM
8. december 2011
Pred enim letom mi je bilo dano biti na kraju, KJER JE BESEDA ČLOVEK POSTALA.
Kako je potekala
in kaj sem ob tem razmišljal povzame naslednji zapis:
SREDI
MED NAMI
Bogu po Mariji HVALA za
neizrekljive podarjene milosti današnjega dne.
ŠALOM.
p. Krizostom
Naročite se na:
Komentarji (Atom)
