Dragi p. Ciril, dear Chris, dear bratje in sestre!
Lepo Vas pozdravljam in si želim, da bi v teh svetih velikonočnih dnevih, ki so pred nami, bil res hvaljen naš Gospod Jezus Kristus. Zakaj? Zato, ker stopa pred nas kot trpeči in sočutni pastir, ki mu je še kako mar za nas in ker je Jezus Kristus naš odrešenik.
Na nocojšnji večer, večer velikega četrtka, stopa pred nas Jezus kot Veliki duhovnik, ki pooseblja ali predstavlja vse pogumne ljudi, može in žene stare zaveze, predstavlja vse velike duhovnike, ki so smeli vsako leto samo enkrat stopiti pred presveto in tam darovati daritve Bogu Jahveju. Jezus pa vse daritve Stare zaveze združi v eno, ki je njegova daritev, Kristusova in je zato Najsvetejša, imenovana sveta maša. Prav rojstni dan te daritve - Kristusove, obhajamo danes.
Koga vse torej predstavlja Jezus, ki kot Veliki duhovnik nocoj stopa pred nas? Sveti pisatelj se takole izrazi: Jezus, Veliki duhovnik je veliko trpel v mnogih, ki so bili Jezusova podoba:
- umorjen je bil v Abelu
- zvezan v Izaku,
- v Jakobu je bil na tujem,
- v Jožefu prodan,
- v Mojzesu izpostavljen,
- v Davidu preganjan,
- v prerokih zasramovan…
Da, isti Jezus, ki je bil v podobah prestavljen v stari Zavezi, se utelesi pod srcem Marije, je razpet na križu, pokopan v zemljo in tretji dan je vstal od mrtvih in bil povzdignjen v višave nebes. Še bi mogli naštevati in si predočati ali prestavljati Jezusa.
Nocoj si ga predstavljajmo kot hrano, saj Jezus zase pravi, da je kruh in pijača za nebesa in kdor je in pije njega, bo živel vekomaj.
Bratje in sestre, rojstni dan evharistije je resnično dan zahvale za nebeško hrano, ki nam zemljanom, ki tukaj živimo pomaga, da bi dosegli tisto, kar oko ni videlo in uho ni slišalo, za vse nas pa, ki nas Bog ljubi, je dana ta hrana kot pomoč. Zato resnično ni vseeno kakšni smo, ko to hrano prejemamo; kako živimo kot ljudje in še posebej kot kristjani. Ali se vredno družimo z Jezusom pod podobo kruha? S kakšnim srcem ga prejemamo? Saj On, Bog prihaja med nas, da nas pobožanstvi in ne moremo postati sveti, če je v nas greh in tema. Potrebno je odpreti srce in dopustiti vstop Bogu, da ga on razsvetli.
Druga pomembna točka nocojšnjega večera pa je ljubezen, saj je Jezus prav v ljubezni šel do konca. Bog je podoba vseh ljubezni: tako starševske do otrok (tudi če te mati pozabi, jaz te ne pozabim! Ali kakor oče strogo vzgaja svoje otroke, tako Bog vzgaja svoje, ki jih ljubi!), tako podoba zakonske med možem in ženo (kakor ženin hrepeni po svoji nevesti, tako Bog hrepeni po ljubezni človeka!); Bog je tudi podoba tudi one druge ljubezni, ki je nad vsemi ljubeznimi, to je agape - ljubezen, ki ne računa, ampak samo daje, zato ker je Bog ljubezen. Jezus svoje apostole imenuje prijatelje in jim umije noge ter naroča: kar sem jaz storil Vam, ste tudi vi dolžni delati drug drugemu. Da, v tej točki je naš Gospod naredil revolucijo, tukaj gre Jezus ali naš Bog dlje kot vsi drugi, saj nam naroča ljubiti zastonj, ljubiti in se darovati zato, ker nas je Bog najprej ljubil. Zato je današnji dan tudi rojstni dan KARITAS, ljubezni ki predstavlja enega od treh stebrov naše Cerkve: poleg oznanjevanja in liturgije, je še diakonija ali služenje, ki je karitas. Premalo je, da kristjan samo govori o Bogu, tudi da samo moli in obhaja zakramente je premalo, potrebna je tudi dejavna ljubezen do bližnjega. Jezus nam je dal zgled in daje nam naročilo: to delajte v moj spomin, in kakor sem storil jaz, storite tudi vi drug drugemu.
Da bi se vse to, kar sem omenil, moglo zgoditi in da bi vse milosti, ki jih Bog želi podeliti človeku podarjale naprej, je poslanstvo zaupal duhovnikom. To delajte v moj spomin! Apostoli so po teh besedah njihovega učitelja postali duhovniki, zato se danes Bogu zahvaljujemo tudi za vse duhovnike. Imeti duhovnika v svoji sredi je velik privilegij in čast. Tega se sodobni kristjani vedno bolj zavedajo, še posebej tisti, ki nimajo več duhovnika. Vi ga ŠE imate in molite, da bo duhovnik še veliko časa med vami. Duhovništvo je velik dar Boga človeku. Na poseben način Bog stopa na svet po duhovniku, pa naj bo duhovnik še tako betežen, star in bolan; če deluje v veri Cerkve, se po njegovih besedah in kretnjah na svet razliva Božja milost.
Evharistija, ljubezen karitas in duhovnik – trije stebri ali poudarki velikega četrtka. Prosimo za moč Svetega Duha, da ostanemo zvesti veri v prisotnost in delovanje Boga v evharistiji – sv. maši, ljubezni do bližnjega, oziroma v bližnjem samem in v da bomo verovali, da po duhovniku deluje Jezus. Bog nas potrebuje, še bolj pa mi potrebujemo Boga zato ga ne žalimo, ampak ga molimo in slavimo ter živimo kot on želi in naroča ter nas uči naša Cerkev. AMEN!
VELIKI PETEK, 6. april 2012
Glejte les križa …
Prve strani Svetega pisma povedo, da so stari Babilonci gradili stolp, ki naj bi segal do neba. Človek je hotel ne le biti enak Bogu, ampak višji in večji od Boga. Babilonski stolp je znamenje človekovega napuha in upora proti Bogu. Poznejša zgodovina nam pove, da so stari Egipčani pozidali mogočne piramide, grobnice svojim vladarjem. Še danes jih svet občuduje, toda ostale so grobnice.
Kristus pa je postavil na zemljo križ, ki razodeva širokost in dolgost, visočino in globočino njegove vse spoznanje presegajoče ljubezni (Ef 3,18–19). S svojim prihodom na svet je razodel visočino in globočino svoje ljubezni, na veliki petek, ko je na križu razprostrl roke, pa je razodel še njeno širokost in dolgost. Vse človeštvo, rodove vseh časov je objel z odrešenjem.
Križ so ljudje poznali že pred Kristusom, toda kot znamenje sramote, prezira in prekletstva. Obsoditi koga na križanje je pomenilo dodati smrtni obsodbi še eno kazen. S križanjem so vzeli dobro ime ne le obsojencu, marveč vsej njegovi družini, vsej rodbini; vsi člani so bili zaznamovani s prekletstvom in zavrženostjo. Zato pravi sv. Hieronim: "Išči, kar koli hočeš in kjer koli hočeš, nikjer ne boš našel nič sramotnejšega, kakor je križ." Apostol Pavel je
pisal Korinčanom, da je bil križ Judom v pohujšanje ali v spotiko, poganom pa nespamet (1 Kor 1,23). Toda od velikega petka, ko je bil na križ pribit "Jezus Nazarečan, judovski kralj", je postal križ nekaj svetega, Božjega, za nas kristjane "Božja moč in Božja modrost" (1 Kor 1,24). Kristusova smrt ga je spremenila v drevo življenja. Nobena podoba, nobeno drugo znamenje ni svetejše, zgovornejše, vsebinsko bogatejše od križa, saj razodeva Kristusovo trpljenje, njegovo zmago nad smrtjo in novo življenje.
Naši predniki so postavili križ na razpotja ali križišča cest kot kažipot, kod je treba hoditi, kako živeti. Postavili so ga na visoke gore in hribe, kjer kot Božja markacija kaže pot na najvišjo goro, na goro poveličanja. Križe so postavili v dolinah, med njivami in polji ali sredi vasi, da nas opominjajo: Bog je z nami in med nami. Križ so postavili na pokopališče, kjer stoji kot drevo življenja. Križani je s svojo smrtjo uničil našo smrt in s svojim vstajenjem
zagotovil naše vstajenje. Na pokopališčih stoji veliki križ, večji in višji od vseh
drugih križev; v Kristusovem križu so povzeti vsi naši križi, v njegovem trpljenju je povzeto naše trpljenje in v njegovi zmagi je tudi naša zmaga. To je najbolj odrešujoča resnica, ki nam jo oznanja križ. S to vero in upanjem vstopimo v drugo polovico letošnjega posta, v čas križa in trpljenja.
msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof v pok.
VELIKA SOBOTA, 7. april 2012
Dragi bratje in sestre!
Nocojšnji večer ali noč, ki je pred nami, nam prinaša eno najlepših in radostnih novic za vse nas kristjane, ki more v naših srcih vzbuditi pravo veselje. Malo prej smo slišali v velikonočni hvalnici:
VESELI SE ZDAJ – nebeška množica angelov,
VESELITE SE božji služabniki…
VESELI SE TUDI vsa zemlja….
VESELI SE TUDI mati Cerkev…
ZAKAJ SE VESELITI PRAV DANES, TA VEČER IN TO NOČ?
Veliko je razlogov:
1. ker je zmagal veliki Kralj, Jezus Kristus
2. ker je od bleska velikega Kralja razsvetljena vsa zemlja
3. in ker je vsa Cerkev okrašena s sijajem svetle luči
1. Kdo je Jezus Kristus, ki ga kličemo Kralj? To je Sin Boga, ki je po Mariji prišel med nas ljudi, da bi odrešil človeštvo sužnosti greha.
Prav hvalnica sveči opeva vso odrešenjsko zgodovino od nesrečnega Adamovega padca pa vse do trenutka, ko nas je Kristus odrešil greha in strl verige smrti. Hvalnica opeva čudovito ljubezen Boga do človeka, opeva celo greh, ki je priklical Odrešenika Jezusa Kristusa.
Hvalnica sveči je opevanje svete velike noči, ki preganja zlobo, izmiva krivdo in vrača grešnim nedolžnost in žalostnim veselje.
In vsako leto, to VELIKO noč se kristjani z radostjo in veseljem v srcu spominjamo te kraljevske zmage našega Jezusa Kristusa nad temo greha.
2. To veselje ali radost velike sobote se naj sliši po vsem svetu; saj blesk, ki je nastal ob vstajenju Jezusa Kristusa razsvetljuje ves svet. Minulo noč je luna sijala z vso močjo; tudi to znamenje je simbol Kristusove zmage, ki razsvetljuje ves svet. Velikonočna hvalnica sveči se zaključi s prošnjo naj ta luč, ki je zasvetila, nikoli ne ugasne; naj sveti dokler ne pride zvezda danica, to je Jezus Kristus, ko bo ponovno prišel ob koncu sveta; takrat naj najde plamen te sveče, ki je to noč zasvetila vsemu svetu.
3. Zmagi Kristusa in svetlobi, ki prešine ves svet, dodajmo še sijaj, ki sveti na našo Cerkev. Naša Cerkev, ki je sveta zaradi svetosti Boga, naj se to noč posebej raduje in veseli. Nocoj je najlepša priložnost, da se kot kristjani Bogu zahvaljujemo za vero, zahvaljujemo za Odrešenika Jezusa Kristusa in zahvaljujemo za zakrament svetega krsta, ki smo ga prejeli po posredovanju naših dobrih dragih staršev in botrov in nenazadnje za vse druge zakramente in milosti, ki jih prejemamo v Cerkvi. Brez Cerkve se kristjan ne more zveličati. Morda bi najlepše lahko primerjali Cerkev z družino. Kot človek potrebuje za zdrav in normalen razvoj družino, očeta in mater, tudi brate in sestre – potrebuje ljubečo skupnost, tako kristjan potrebuje Cerkev, družino Božjih otrok. Vsi, ki smo tukaj zbrani torej potrebujemo drug drugega. Pa ne samo za Božič in Veliko noč, ampak vsako nedeljo je naše druženje pomembno za naš obstoj. Pomembno je, da na drug drugega mislimo in drug drugega podpiramo v molitvi.
Sodobni problemi, katerim smo priča, izhajajo iz zaslepljenosti človeka z uspehom in bogastvom – posledice napuha kot pra - greha Adama in Eve sodobni človek čuti še danes. Prav nič nam ne bo pomagala blaginja, tehnični razvoj in napredek, če se ne bomo trudili za kulturo srca in medsebojnih odnosov. In k temu smo še posebej poklicani prav mi kristjani.-
Želim prav vsem, da bi začutili preko praznovanja letošnjih Velikonočnih praznikov njihovo sporočilo. Naš veliki brat Jezus Kristus je premagal temo greha, on je vstal in med nami živi in deluje. Vse nas pa kliče, da smo veseli, ker smo odrešeni in da se trudimo vsak dan to odrešenje živeti skupaj v družini, na delovnem mestu, s prijatelji in sosedi. Naj bomo vedno ponosni, da rastemo iz krščanskih korenin. AMEN!
VELIKA NOČ, 8. april 2012
Dragi bratje in sestre!
Praznik Gospodovega vstajenja ali praznik Velike noči nam vsako leto požene kri po žilah. Zakaj? Zato ker je to največji in najbolj radostni praznik za naše krščanske vere. Vsa naša praznovanja peljejo k temu prazniku in vsi kristjani moremo delovati v moči tega praznika. Naša vera je vstajenjska ali pa smo kristjani samo zato, ker je taka tradicija, ker smo se tako navadili, ker pač nekomu moraš pripadati. Res pripadamo veliki in pomembni veri, ki še danes navkljub velikim svetovnim problemom raste in se tako veča število kristjanov, predvsem na račun Afrike in Južne Amerike. Žal pa stara Evropa pa tudi Avstralija doživljata zimo krščanske vere. Biti kristjan dandanes v Evropi in Avstraliji ni več moderno ampak je nazadnjaško, nekaj kar prinaša staromodnost, navade, ki so preživete; današnja družba potrebuje nekaj svežega in modernega, krščanstvo pa je s svojim sporočilom staromodno. Bo taka miselnost zdržala, se tudi mi strinjamo z njo? Upam in želim si, da ne. Saj nam prav današnji praznik Velike noči prinaša novo sporočilo za ves svet. Kristus je premagal trpljenje in smrt, njegov grob je prazen; njegova moč pa deluje po Svetem Duhu, ki razsvetljuje vso Cerkev tudi danes in to z enako močjo kot v času, ki je Jezus živel. Da to res drži,da to moremo sprejeti, potrebuje vsak izmed nas VERO. In ker dandanes ni v kristjanih vere, potem krščanstvo izgubi naboj, izgubi upanje in moč. Občasna molitev, nekaj maš na leto in morda udeležba pri kakšnem izmed zakramentov, če se slučajno kdo izmed sorodnikov poroči, je mnogo premalo, da bi svojo krščansko vero mogli zares živeti, da bi se lahko upirali vsem drugim miselnim tokovom, ki jih danes prinaša svet. To je resnično premalo. Navajam en zanimiv primer, ki sem ga doživel nedolgo nazaj, ko smo s p. Cilirilom in Marijo obiskali Pfilip Islend in v večeru opazovali zanimive pingvine. Med množico smo opazili ženo muslimanske vere, ki je na preprogi v muslimanski drži molila Alaha; tudi nedaleč stran je verjetno njen moža ali kakšen drug mož molil k Alahu. Kdo izmed katolikov je tisti večer molil Angel Gospodov ali kašno drugo molitev? Bi se zbrala skupina katolikov ob sončnem zahodu in nekaj zmolila, pripadnika muslimanske vere sta to storila… To je samo eden izmed primerov, ki marsikaj pove. Kristjan ima zelo hitro na ustih opravičilo, da mu ni treba moliti, iti k maši ali živeti po krščansko.
Torej, dragi bratje in sestre, današnji praznik Gospodovega vstajenja je velik in največji izmed praznikov. Gospodovo vstajenje je tisti temeljni kamen, na katerem stoji vsa naša vera, kot zatrjuje Pavel: če Kristus ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih, tako bistvenega pomena je, da beseda o vstajenju v celoti povzema službo apostola, kot ob Matijevi izvolitvi pravi Peter: z nami bo priča Gospodovega vstajenja.
Potrudimo se, da bomo resnično živeli iz vere, ki nam sporoča, da je Jezus premagal smrt in trpljenje, in da tudi nam daje moč, da premagamo vse hudo.
Vam vsem kakor tudi vašim domačim, predvsem pa tistim, ki so bolni, trpeči in preizkušani, in teh je žal med Slovenci tako tukaj v Avstraliji kot tudi doma vedno več, želim blagoslovljene in radosti polne Velikonočne praznike. Ostanite veseli in pokončni, predvsem pa se vsak dan spomnite iz kakšnih korenin ste izšli, korenin slovenstva, ki je obstalo in bo obstalo, če bo verovalo in zaupalo v Boga.
Amen – AELUJA!
Ni komentarjev:
Objavite komentar