3-je KRIŽEVI POTI

pod naslovom

PREKO TRPLJENJA V VSTAJENJE

Draga bralka in bralec!

Ker je bila moja želja in načrti, da se izda pri založbi Brat Frančišek knjiga treh križevih potov in ker žal ni prišlo do realizacije izdaje knjige, sem se odločil, da vse skupaj dam na spletno stran in sicer v zapis osebnega SOBOTNOLETNEGA BLOG-a. Uvod v knjižico je napisl p. Leopold, pojasnitev o nastanku križevih potov pa sem napisal sam kot avtor.

Mir in dobro!

p. Krizostom Komar OFM

Jezus se prikaže Mariji Magdaleni - oltar v baziliki Božjega groba

***************************************************************

Uvodne misli

Knjiga, ki je pred vami, je nastajala več let. Oziroma so križevi poti nastajali v različnih obdobjih mojega pastoralnega delovanja. Prvi križev pot, ki je napisan z mislijo na vse bolne in trpeče je nastal v prvem pastoralnem letu (1997/98), ko sem se kot dijakon pripravljal na posvečenje v duhovnika v župniji Svetega Frančiška v Šiški. Drugi, Križev pot pogledov in rok, sem napisal pod navdihom letnih duhovnih vaj na Brezjah (2008) in ob osebni molitvi ter premišljevanju v kapeli sv. Jožefa pri sestrah Frančiškankah brezmadežnega spočetja, v kateri je čudovit križev pot, na katerem izstopajo pogledi in roke; avtor križevega pota je p. Wolfang Kogler. In tretji križev pot je bil sestavljen v zadnjem letu (2010/11) mojega služenja v župniji Nova Gorica – Kapela, ko sem kot katehet pripravljal veroučence 8. in 9. razreda ter njihove starše na prejem zakramenta sv. birme. Vsak človek ima svoj križev pot, nosi svoj lastni križ, za ene je lažji za druge težji. Zadnje čase se pišejo križevi poti za različne skupine ljudi, zakaj ne bi imeli svojega tudi birmanci in njihovi starši, sem si rekel. Želel sem, da križev pot izrazi sporočilo, da je potrebno vsak križ ali težavo, pred katero se ustavi družina birmanca ali birmanke, pridružiti Kristusovemu trpljenju. Ker le če svoje trpljenje pridružimo Kristusovemu, naše trpljenje postane manjše in premagamo težave ter preizkušnje, ki se pojavijo. Na koncu smo srečni in zadovoljni.

Bralcem in vsem, ki boste molili te križeve pote, želim, da ob tem doživite bližino Boga in začutite Njegovo pomoč pri vsakdanjem delu in razmišljanju.

Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli v teh letih mojega duhovnega poklica: 20 let od prvih obljub (1992 na Sveti Gori), 16 let od slovesnih redovnih zaobljub (1996 v Dobovi) in 14 let od duhovniškega posvečenja (leta 1998 v Mariboru) s svojimi molitvami, darovanim trpljenjem in materialnimi darovi pomagali, da lahko danes kot redovnik in duhovnik služim v Gospodovem vinogradu. Naj Vam bo Marija Pomagaj na Brezjah in dobri Bog za vse bogat plačnik:

• hvala staršem za življenje in vzgojo,
• hvala sestri in njeni družini za ljubeče spremstvo,
• hvala sobratom v frančiškanski provinci Sv. Križa za vso bratsko podporo,
• hvala sorodnikom, dobrotnikom ter prijateljem,
• hvala vsem dobrim ljudem, ki sem jih spoznal kot duhovnik na župnijah Maribor, Novo mesto – Sv. Lenart in Nova Gorica – Kapela,
• hvala Božji Materi Mariji, ki jo v zadnjih mesecih kličem Marija Pomagaj na Brezjah,
• hvala br. Miranu Špeliču OFM in založbi Brat Frančišek in vsem lektorjem, še posebej gospe Mateji Hočevar Gregorič, ki je pregledala tretji križev pot.

Za vse molim in nad vse kličem Božjega blagoslova ter Marijinega varstva.

Mir in dobro.

p. Krizostom

Brezje, postni čas 2012

****************************************************

Preko trpljenja v vstajenje

 

Križev pot v evharistični kapeli bazilike Božjega groba

       

  Pred nami je knjižica p. Krizostoma Komarja OFM, ki bi jo morali imeti vsak dan v rokah. Pomislimo, če bi na svetu bila samo ena stvar, ki je dragocenejša, kakor z ljubeznijo objeto trpljenje, bi Jezus – učlovečeni Bog, učlovečena Božja modrost, moral izbrati tisto – pa je izbral križ, najdragocenejše.

            Največji apostol širjenja molitve svetega križevega pota – frančiškan, sveti Leonard Portomavriški (1676-1751), je zapisal, da je molitev križevega pota vrhunec, akademija duhovnega življenja.

 

            Ko z Jezusom in Marijo stopamo od postaje do postaje križevega pota podoživljamo njuno trpljenje, darovano iz ljubezni do nas, dopuščamo, da Gospod upodablja naša srca po svojem in Marijinem srcu. Ko molimo križev pot se kesamo svojih grehov ter se odvračamo od njih. Trpeči, umrli in vstali Odrešenik pa nam v obilju deli darove Svetega Duha, posebej največjega od njih, ki je ljubezen do Boga in do bližnjega.

            Ko se zahvaljujem p. Krizostomu Komarju OFM za dragocenost teh treh križevih potov vas vabim, da si razdelimo mesec tako, da bomo vsak dan premišljevali vsaj eno od postaj iz knjižice, ki je pred nami in tako stopali vstajenju naproti!

P. dr. Leopold Grčar OFM